Preučevalec kabale je hkrati učenec, učitelj, raziskovalec in predmet raziskovanja
Za zaveso živega in neživega sveta so nevidne moči od katerih je odvisno kaj v njem poteka. Spozna jih in razume lahko le človek ki hodi po težki poti samospoznavanja, meni Goran Sarvan, avtor knjige Kabala u teoriji i praksi, ki je letos izšla v Beogradu. Z njim smo se pogovarjali o tej starodavni mistični vedi s koreninami v ezoteričnem izročilu Hebrejcev.
Kako bi opredelili kabalo?
Četudi bi naštel na desetine teorij in razlag, še vedno ne bi zajel vsega kaj kabala je. Tudi med rabini ni enotne definicije, ker ni potrebna. Kabala je kot pove že dobesedni prevod besede, izročilo. Je sistem znanj ki ga potrebujemo ko želimo razumeti Staro zavezo, a tudi ko hočemo vedeti kdo je in kaj je človek ali mikrokozmos, kaj je univerzum ali makrokozmos, in doumeti odnos med njima. Zajema prvine vseh osnovnih disciplin ki preučujejo človeka; religijo, umetnost, znanost in filozofijo.
Kako se vaša knjiga razlikuje od drugih, ki se posvečajo tej tematiki?
Večina knjig o kabali obravnava samo zgodovinsko-religiozni vidik. To je sicer pomembno a imamo od njega malo otiplivih koristi. Glavni razlog za to je pomanjkanje dobrih poznavalcev.
Pri pisanju sem upošteval sedanjo razvojno raven človeškega duha in okoliščine v katerih živimo. Današnje snovno stanje, življenski pogoji in snovni predstavniki kozmičnih sil niso enaki kot denimo pred stoletjem. So pa podobni zakoni ki upravljajo odnose med njimi. V knjigi analiziram tako medsebojne odnose teh predstavniov kot tiste makrokozmičnih povzročiteljev, ki stojijo za njimi.
Kakšno je splošno znanje o kabali pri ljudeh?
Tako rekoč ga ni. Ljudje slišijo zanjo, a ko spoznajo da je zahtevna in obsežna, da se je treba v snov poglobiti, praviloma obupajo. Želijo si samo čarnih besed in čudežev, pri praktičnih vajah ki terjajo veliko samodiscipline, pa odnehajo tudi najbolj zagrizeni.
Pručevalec kabale je tudi hkrati učenec, učitelj, raziskovalec in predmet raziskovanja. Ni mentorja, sami se moramo voditi, priganjati, nadzorovati, grajati in pohvaliti. To zmore le človek z močno samodisciplino in s širokim naborom znanj.
Od kod jemljete znanje?
Iz nekaterih starejših, predvsem tujih knjig, imam še nekaj sogovornikov, osnova vsega pa so vaje.
———————————————
Predpogoj za modrost sta količina in kakovost znanja!
——————————————–
Kako ocenjujete poznavanja in prakticiranja kabale v Sloveniji?
Razmere v Sloveniji so enake kot v večini evropskih držav. Veliko se govori o duhovnosti, razsvetljenosti, sodobnosti, naprednosti, novodobnih znanjih in alternativi. A vsega tega ni, je pa klasična rimokatoliška omejnost. V Sloveniji ni avtorjev del o kabali, prevodi so slabo izbrani in slabo narejeni. Večina dogajanja je površinskega in ljubiteljskega. Veliko je predavanj, delavnic in duhovnih učiteljev, a vse ostaja na tretjerazredni ravni. Vse to je zgolj vikend, ali instant duhovnost.
Kakšna je prihodnost kabale?
Od nekdaj velja da je danes neznano ali celo krivoverno, jutri splošno sprejeto in uporabno, pojutrišnjem pa že zastarelo in dogmatično. To velja za vse, razen za univerzalna znanja: gravitacija je recimo vedno obstajala in vedno bo, spreminja se le naše razumevanje in vedenje o njej. Enako je s kabalističnimi znanji. Ni nujno da bodo obstajala pod enakimi imeni, bodo pa postopoma postajala nuja. Isto božanstvo ki danes skrbi za hitro pošto, je v srednjem veku bdelo nad poštnimi kočijami; antična medicina je bila drugačna od današnje, a ji je vladalo isto božanstvo kot recimo danes ljubljanskemu kliničnemu centru.
Potreba po znanjih raste, še posebno po tistih s praktično vrednostjo. V ZDA ima vsak uspešnejši menadžer svojega ezoteričnega svetovalca ali divinatorja. S poznavanjem kabalističnih povezav in soodnosov lahko predvidimo marsikaj. Kabala je znanost prihodnosti ki bo pomagala odgovoriti na vprašanja na področjih kemije, fizike, psihologije, medicine in še kje.
Kako lahko sodeluje z znanostjo?
Možnosti so neomejene. Da bi bile čim bolj izkoriščene mora znanost pokazati več pripravljenosti prisluhniti drugačnim pristopom. Vedno mora hoditi po robu, če ni tako, ni znanost, ampak ponavljanje že videnega! Vedeti je treba da imamo tukaj lobije in dogme. Znanstveniki na primer, se kar naprej sklicijejo na C. G. Junga, in vendar ga še vedno niso res prežvečili.
V zadnjih petindvajsetih letih smo doživeli informacijsko-tehnološko revolucijo, ki je prav tako njen otrok, a na nekaterih področjih, zlasti na družbenem, vlada zmeda. Kljub vsem dosežkom znanost ne dohiteva dogodkov, kaj šele da bi jih predvidevasla. Poleg tega je v službi kapitala, morala pa bi ostati otrok radovednosti. Danes se človek največ sprašuje kam in kako naprej. Da bi dobili odgovor na vprašanje o smiselnosti, potrebujemo stara znanja.
Za začetek predlagam, da se v laboratoriju izvede kabalistična nvokacija Lune v kozarcu vode in se z vsemi najsodobnejšimi instrumenti opazujejo spremembe v njej. Ali pa naj se vpraša od kod rakava obolenja. Znanost mora ugotoviti da je izbruh raka na telesni ravni posledica motenj na drugih ravneh človekovega obstoja. Zaradi tega se rak zmeraj znova vrne, če ga zdravimo le somatsko, ne odpravimo pa pravega razloga zanj. Spoznati je treba povezave da lahko ugotovimo kje v umu je vzrok da je posameznik zbolel z rakom točno na določenem organu.
Kakšna je dosedanja vloga kabale v duhovnem razvoju zahodnega sveta?
Nič ezoterično-duhovnega na Zahodu se ni zgodilo brez nje.Večina obredov inicijacije temelji na kabali. Ni mogoče reči da gre za vpliv, ampak za prepletenost.
Vsi ezoteriki od srednjega veka naprej so bili kabalisti, čeprav si zaradi strahu pred inkvizicijo tega niso upali priznati. Med njimi so Nikolas Flamel, Agripa, Moses maimonides, Pico della Mirandola, Paracelsus in Averoes. Enako velja za večino pomembnih srednjeveških zdravnikov, in tudi pozneje vse do prve svetovne vojne.
—————————————-
Isto božanstvo, ki je v srednjem veku bdelo nad poštnimi kočijami, danes skrbi za hitro pošto.
—————————————
Je današnji čas naklonjen preučevanju takšne snovi?
Ne živimo v družbi znanja, čeprav mnogi ta čas tako opredeljujejo, a še manj v času modrosti. Živimo v informacijski dobi, a informacija je le drobec znanja. Predpogoj za modrost sta količin in kakovost znanja. A če nekaj poznamo, ne pomeni da smo to tudi dejansko spoznali.
Resnica, modrost in smisel življenja niso več cilj znanja in učenja. Človeštvo še nikoli ni bilo izpostavljeno tolikšni količini različnih informacij kot danes, a bilo hkrati tako daleč od modrosti in razumevanja. Ker kabala ponuja modrost, ji današnji čas ni naklonjen!
Si lahko vsakdanjem življenju pomagamo s kabalo?
Da. Pri spoznavanju vsebine lastnega uma. Lahko gre za sanje ali za misli v budnem stanju, ki zaposlujejo naš um. Po sistemu povezav je mogoče odkriti, kje smo duševno – in posledično telesno – šibki, kje močni, kje prihaja do zastojev, zakaj nas je nečesa strah, zakaj smo nečemu naklonjeni in podobno.
Vedeti je treba da so božanstva antičnih mitov resnične kozmične sile ki tudi ta trenutek delujejo na nas. Ko jih dobro spoznamo, ko vemo kako vplivajo druga na drugo, na snovni svet in človeka v njem, lahko odmerjamo, kakšno moč bodo imele nad nami. Njihov vpliv, če je zaželen, lahko povečamo in narobe. Samo s tem, ko odstranimo njihove snovne predstavnike, predmete, zamisli, koncepte, ljudi, rastline, skratka vse živo in ‘neživo’, zmanjšamo njihovo prisotnost v svojem življenju. Velja tudi nasprotno. Podobne učinke lahko dosežemo tudi z obredi.
Če se poglobimo v sefirote oziroma ravni zavesti, vidimo da kabala zajema vsa življenska podroćja. Sodobnim ekonomistom svetujem, naj preštudirajo ustrezen starogrški mit ali naj analizirajo etimologijo in fonetiko besede kapital. To jim bo pomagalo razumeti tudi sedanje gospodarske razmere.
Kako bi živeli v skladu z naukom kabale?
Sodoben človek ne ve kako naj to naredi, na spremembo ni ne pripravljen ne motiviran zanjo. Danes poudarjene nravne značilnosti, kot so pohlep, egoizem, privoščljivost in zavist, bi bilo moč omiliti s poznavanjem in uravnoteževanjem lastnega uma. Kabalisti bi dejali da mora vsak spoznati svoj ruach, potem pa ga po potrebi tudi spremeniti. A samospoznavanje je težko.
S pomočjo kabale je marsikaj mogoče predvideti in spoznati, vplivati na prihodnost, daje nam pa tudi orodja za delovanje v sedanjosti. Res pa je, da ni čudežna paličica, saj ne naredi ničesar namesto nas. Vsak zase mora delovati nase.
A vse le ni tako črno?
Seveda ne. Vse se dogaja po zakonu nujnosti. Človek mora dobiti po glavi da se kaj nauči in spremeni. Ko bo napočil pravi trenutek, ko bo dovolj izobražencev spoznalo, da ne gre več tako naprej, ko bodo to terjali snovni dejavniki, se bosta mislenost in razvoj obrnila v novo smer kar sama.
Avtor meni da so božanstva antičnih mitov resnične kozmične sile, ki tudi ta trenutek delujejo na nas.
Pogovarjal se je Tomaž Kvas
INTERVJU je bil originalno objavljen v reviji Misteriji decembra 2009.