Drevo Življenja predstavlja razpon od najredkejšega do najbolj gostega, od najsvetlejšega (brez-svetlobnega) do najtemnejšega (tema ki ni tema). Istočasno Drevo Življenja predstavlja proces zgoščevanja in tudi proces razredčevanja, odvisno v katero smer gledamo. Hkrati najretkejša in najsvetlejša faza v sebi vsebuje tudi vse ostale, torej tudi najgostejšo ter najtemnejšo. Pravtako najgostejša in najtemnejša faza v sebi vsebuje vse ostale in tudi najsvetlejšo ter najretkejšo. To je izraženo v znamenitem stavku – Keter je v Malkutu, Malkut je v Keteru. To je samo modifikacija in na drugačen način izražen znameniti Hermesov zakon: Kakor je zgoraj tako je spodaj, kakor je spodaj tako je zgoraj. V praksi se to najboljše, skoraj na šolski način, kaže preko kemijskega elementa ogljika, C. Diamant je grafit (ogljik, C) in pripada Keteru (pravzaprav brilijant, brušen dijamant, kar je samo obdelan dijamant), grafit pa (pravtako ogljik, C) v surovi obliki pripada Malkutu.
To spuščanje izvira iz Ketera, saj vse izvira iz njega. Gre skozi vse faze, skozi vse sefirote, gre skozi Tifaret, da se vskladi z osnovnim bistvom operaterja, gre skozi ostale sefirote, potem gre skozi Jesod, da da svoj doprinos tem zgostitvam in da „minuto pred dvanajsto“ tem zgostitvam doda pečat Tifareta, ki determinira lastnosti, kvaliteto in kvantiteto, okoliščine tega zgoščevanja. Prihaja v Malkut kot materijalizirana stvar. Šele sedaj je enako tako mogoče iti navzgor, na način „pospešene evolucije“. A to ne pomeni, da lahko zanemarimo levi ali desni steber. Nikakor, saj sta tudi ona dva važna faktorja oživljanja te poti proti dol in proti gor. To je, seveda, grobo prikazan nastanek materijalnega univerzuma. V naših vsakdanjih življenjih je za nastanek nove materije potrebno življenje. Človek sam redko ali skoraj nikoli ne ustvari materije „iz nič“. Novo materijo, koagulirano maso, lahko ustvari samo živo bitje od že obstoječe, z dovajanjem dodatne prane v to obstoječo materijo. To je vedno obdelava, modifikacija, nadgradnja že obstoječe materije. A tudi to oživljanje že obstoječega je podrejeno navedenim zakonitostim. Edini primeri ustvarjanja materije „iz nič“, iz akaše, kakor to nekateri radi imenujejo, oziroma direktno iz prane, so primeri čudodelcev, ki naredijo prah ali nek drug materijalni predmet. To je božje delovanje in vedno v sebi vsebuje zgoraj navedeni proces, to je zbiranje kritične mase prane (nivoja Jesoda, s tem da so prej prisotne vse prethodne faze). Materijalni univerzum je nastal z zgoščevanjem svojih ganglijev in ne z velikim pokom. Torej, vse kar človek dela in kar je naredil je samo uporaba že obstoječe materije. Oživljanje (kolikor je potrebno in možno) že obstoječega. A tudi ta oživljanja potekajo po navedenem procesu.
Vsaka materijalna stvar, ki je v Malkutu ima v sebi klico Ketera, ker drugače ne more biti. Ne more biti oživljena na drug način. To istočasno pove, da ozaveščeni Keter ne more biti brez kompletnosti Malkuta v sebi. Hermesov zakon ne govori samo o identičnosti tistega zgoraj s tistim spodaj, ampak govori predvsem o dveh istočasnih smereh, procesih, tokovih, dogajanjih. To so solve in coagula. Tukaj ni nobenega velikega poka. Drevo Življenja je geometrijski in slikovit prikaz teh procesov.
Sefiroti so predvsem vibracijska stanja (različni nivoji vibracij iz 22 osnovnih faktorjev univerzuma, ki se v našem zodiaku, v okoliščinah našega Sončnega sistema in pogojih na planetu Zemlji kažejo takšni kot jih poznamo), istočasno pa so tudi stanja naše zavesti. Vsak vibracijski nivo ima svojo tendenco in če je dovolj „močan in vztrajen“, tudi svoj rezultat v Malkutu. Tedaj je torej prisoten v Malkutu, ima svojega predstavnika v Malkutu. To je predstavljeno s prvo polovico Hermesovega zakona – kakor je zgoraj tako je spodaj. S pospešeno evolucijo, z delom na sebi (ali z normalnim tokom in tempom evolucije) človek osvaja, ozavešča višje nivoje (ali samo ohranja odstotek ozaveščenosti vsakega nivoja, čeprav se skupna masa ozaveščenega vseeno povečuje!). Vso to delo je odkrivanje, kako raspolagati s tistim kar že ima in ko napreduje samo pridobiva modrost, kako naj optimalno uporabi in kakšen odnos naj ima do tistega kar je okoli njega. To vsebuje drugi del Hermesovega zakona – kakor je spodaj tako je zgoraj.
Poleg teh dveh osnovnih smeri dinamike v univerzumu, dveh najbolj splošnih in najpočasnejših procesih, da jih takorekoč sploh ne vidimo, Drevo Življenja prikazuje tudi vso ostalo dinamiko, ki se dogaja vsaj na planetu Zemlji, začevši od vseh kemijskih, fizikalnih, mehaničnih sprememb, agregatnih, električnih, magnetnih, itd.. Po sistemu stez (na Drevesu Življenja) in logičnosti razporeditve teh stez in njihovih korespondenc je mogoče z lahkoto ugotoviti medsebojne odnose mnogih entitet, ki obstajajo v materijalnem univerzumu, pa naj gre za živa bitja (homo sapiens, rastline ali živali) ali pa za čiste kemijske elemente, pa tudi najkompleksnejše substance, ali pa vse nivoje družbenega življenja. Na primer neka pisana modna hiša (ali pa takšen tip človeka) veliko lažje najde skupni jezik s fakulteto kot pa z vojašnico ali policijsko postajo. S fakulteto je lahko enakopravna, lažje deluje na njo, a obe sta „šibkejši“ od vojašnice. Ali pa, zgradba parlamenta kot tudi sam parlament je bolj naklonjen modni hiši kot vojašnici, se pa bolj naslanja in uporablja vojašnico, čeprav sta obe „nižje“ kot parlament. Če parlamentu „zaškripa“ se naslanja na vojašnico. Analogni temu so ne samo odnosi pri raznih ustanovah ampak tudi pri tipih človeških karakterjev. Vse to je prikazano na Drevesu Življenja.
prevedel: dr. Gregor Musevski