Kategorije
Blog

Mantra (zvok) kot pot

Najprej je bila beseda. Beseda kot zvočna manifestacija. Zvok, zračna vibracija, je veliko bolj pretanjena od „nižjih“, materialnih vibracij, ki jih lahko zaznamo z vonjem, vidom, okusom ali dotikom. Šele po besedi, zvočni manifestaciji, so se pojavile ostale, „nižje“, grobe vibracije, ki so stvarni svet. Snovni svet svet je nastal po degradaciji začetne, božje vibracije. Toda ta proces lahko obrnemo. Z ustvarjanjem pretanjenih, visokih vibracij, se dvigamo k bogu. Procesa zvočne manifestacije – od boga do snovnega sveta in iz snovnega sveta k bogu – imenujemo involucija in evolucija.


   V duhovnih tradicijah povsod po svetu, ki želijo z obredi ali kako drugače pospešiti proces evolucije, bližanja k bogu, je beseda, bodisi kot mantra bodisi kot (božje) ime, zelo pomembna. V zahodnih srednjeveških magičnih redovih so imeli navado, da je vsak posvečenec dobil magično ime, ki je predstavljajo njegovo moč. Magično ime je bilo tudi moto, vodilo v življenju posvečenca. Tudi v sufijski, budistični in hidnuistični tradiciji je navada, da posvečenec dobi novo ime, ki ima zanj poseben pomen. Posvečenec lahko dobi ime tudi po božanstvu, h kateremu se želi približati ali okrepiti njegove lastnosti v vsakdanjem življenju. Ime boga je že ta bog sam. S ponavljanjem božjega imena kličemo boga. Tudi v judaizmu poznajo preimenovanje novih vernikov, ki naj bi pomagalo pri procesu evolucije. Poleg tega verniki berejo božja imena, pojejo psalme, kar velja tudi v krščanstvu. Utemeljitelj jezuitskega reda Ignacij Loyola je  na primer priporočal zbrano glasno molitev. V islamski tradiciji vernikom svetujejo petje stotih božjih imen, v hinduizmu poznajo mantranje (vibriranje) božjih imen in drugih besed, s katerimi se krepijo božje energije. Mantranje ali glasno izgovarjanje božjih imen spreminja zavest ljudi, očiščuje duha ter viša vibracije človeka, tako da je ta vedno bolj uglašen z božjimi vibracijami. V omenjenih tradicijah so zato posvečencem učitelji priporočili vedno nove mantre ali izgovarjanje božjih imen, pač v skladu z njihovim duhovnim razvojem. Lahko da je nekdo ostal pri eni mantri deset let, lahko manj, lahko pa tudi celo življenje.


  Duhovne tradicije, še posebej vzhodne, izpostavljajo mantranje kot uspešen način za spodbujanje duhovne rasti. Po mnenju duhovnih učiteljev z vzhoda je mantra univerzalno sredstvo na poti duhovne rasti, lahko jo uporablja prav vsak. Ker je mantra – zvok – najbližje bogu, je tudi „bližnjica“ k bogu. Ker se mantre običajno prenašajo od učitelja do učenca, dobi učenec prav tisto mantro, ki jo v določenem življenjskem trenutku potrebuje. Pri takšni predaji mantre obstaja nevarnost za uveljavitev psevdo-duhovnih učiteljev.


  Ali bo neka mantra uspešna ali ne, je odvisno od tudi od motiviranosti aspiranta. Številnim praktikantom yoge – predvsem na zahodu – se dogaja, da kljub rednemu dolgotrajnemu mantranju ne dosežejo želenih učinkov, pojavijo pa se nekateri drugi, na primer prevelika občutljivost, konflikti z ljudmi in podobno. Vzrokov za to je lahko več. Lahko da je izbral napačno mantro (vpraša naj se, kje jo je dobil, zakaj jo je izbral, ali pozna njen namen in simbolizem) ali nepravilno mantra ali je to njegova karma (težave so le prehodno obdobje in bodo v prihodnosti pojenjale) ali so ga k mantranju pripeljali nepravilni motivi (vpraša naj se, kaj želi z mantro doseči).


Mantra – vrata v božji svet
   Kljub veliki razširjenosti mantranja na vzhodu bi bil sklep, da ga zahodnjaki ne poznamo, preuranjen. Tudi v judaizmu je zvok zelo pomemben. V Stari Zavezi najdemo številna božja imena; Talmud in kabala pa priporočata, da jih verniki čim večkrat mantrajo, pojejo ali izgovarjajo. Ta praksa je še posebej pogosta v hasidizmu, ki ga je utemeljil Bal Shem Tov, kar v prevodu pomeni „mojster petja božjih imen“. Adepti hasidizma so se zavedali, kako pomemben je zvok. Pretanjena, visoka vibracija, je resnični stvarnik sveta. Čim bolj pretanjena je, tem močnejša je. Nekateri kabalisti so šli celo tako daleč, da so trdili, da lahko neizgovorljivo božje ime JHVH, če ga izgovorimo na določen način, povzroči uničenje vsega univerzuma, kajti vibracija tega imena je tako mogočna in vseprežemajoča.


   Vse, kar obstaja, je vibracija. Vsaka stvar vibrira, vsaka človeška celica vibrira … Vrsta vibracije določa neko stvar kot tako. Način, kako dojemamo stvar – kot stol ali jabolko – je pogojeno z njeno vibracijo. Ko mantramo, širimo določeno vibracijo, ki se širi po človeškem organizmu in v okolico. Lahko bi rekli, da z novo vibracijo, ki jo ustvarjamo z mantranjem, vplivamo na lastne vibracije in vibracije v naši okolici. Mantra deluje na dva načina. Mantra je programirana, da s svojo močjo (v skladu z božjim imenom, ki se mantra) blagodejno vpliva na celice v telesu tistega, ki mantra. Njen blagodejni vpliv se širi tudi na morebitnega poslušalca, vendar v manjši meri. Z mantranjem pa se transcendira tudi zavest praktikanta v skladu z univerzalnim pricipom kozmosa, ki ga kliče z mantro. Praktikant z mantranjem kliče kozmos in postaja kozmos. Cilj mantranja je prav identifikacija z kozmosom, medsebojno zlitje.


  Po kabalistični tradiciji pripada mantra ali zvok čutu sluha, ki se enači z elementom Duha. Slednji element je sinteza in hkrati „nadzornik“ ostalih štirih elementov – ognja, vode, zraka in zemlje – zato je predstavljen s točko v središču križa in s točko na vrhu gornjega kraka v pentagramu.
  Po judaizmu je prišla prva beseda, iz katere je nastal ves univerzum, iz Tišine. Če ne bi bilo Tišine, ne bi bilo Besede, kajti ne bilo bi ničesar, od česar bi se lahko Beseda odrazila. Ko se je pojavila prva vibracija, so se iz nje rodile vse ostale, vse do snovnega sveta. Glavni namen manter in magičnih formul je doseči to Univerzalno, prvobitno Tišino, Mir ali Boga.


  Tudi v vedski tradiciji je mantra razumljena kot manifestacija prvobitnega zvoka, kar še posebej velja za maha mantro. Vedantisti so se že pred 6000 leti zavedali, da je zvok  najbolj pretanjena oblika obstajanja, da je pravzaprav obstajanje samo, ki sega od najbolj grobih vibracij, snovnega sveta, do najbolj visokih, pretanjenih vibracij, boga. Zaradi lastnosti zvoka, da lahko nastane na materialni ravni obstajanja in sega do boga, so ga priporočali kot najboljše sredstvo za doseganje božanstvenosti. Eter – duh – zvok je subtilnejši od zraka, ne glede na to da čutno dojemamo zrak kot nekaj najsuptilnejšega. Zato ne pozna meja. Zvok je vseprežemajoč.

  V hinduizmu so eter (zvok) imenovali KHANG. Eter je najbolj pretanjena vibracija, „višja“ kot vse druge vibracije, ki jih lahko zaznamo s čuti. Eter je lahko čist ali onesnažen. Ayurveda na primer uči, da pride do onesnaženja etra, če zakonodajalci na dvoru izrekajo laži. To onesnaženje „udari nazaj“ kot bumerang v obliki epidemij. Tudi vse druge izrečene neumnosti in laži onesnažujejo eter, kar se vrača v  življenje tistega, ki jih je izrekel, v obliki bolezni, nesreč in podobno. Čeprav se zdijo besede, ki jih izrekamo, nepomemembne glede na oceane izrečenih besed, so po mnenju vedantistov pomembne zvočne vibracije, ki imajo moč ustvarjanja, podobno kot ga je imel prvobitni zvok. Zato tudi ni čudno, da v večini resnih spiritualnih redovih od posvečencev zahtevajo, da se ognejo lažem in nepomembnim pogovorom (čvekanju) s komer koli, in od jim  predpisujejo občasen umik v popolno tišino.


 Kako mantrati?
    Ker je mantra vseprežemajoča, ker sega tudi v božje višave, je dobra protiutež padcu v materialni svet. Treba jo je le izgovarjati na pravilen način. Za uspešno mantranje je potrebna iskrenost praktikanta, ki se med mantranjem osredotoča na njen pomen, na simbole, ki jih ta nosi. Praktikant mora tako vibrirati mantro, da čuti vibracije po vsem telesu, običajno se pojavi tudi prijetna toplota, celo znojenje. S pravilnim mantranjem se čisti zavest praktikanta in prostor, v katerem mantra, blagodejni vplivi se širijo tudi na morebitne poslušalce, ne glede na to, ali mantrajo tudi oni ali ne. Učinke mantre bi lahko primerjali s potjo dežne kapljice. Dežna kapljica je v oblaku čista, bolj kot se bliža zemlji, več prašnih in drugih delcev pobere, zato je vedno bolj onesnažena. Ko pade na zemljo, se pomeša z zemljo, to je skrajna točka njene onesnaženosti. Toda tudi iz blata in umazane vode lahko dobimo čisto vodo. Tako kot lahko dobimo čisto vodo iz blatne mlake, tako lahko z mantranjem božjih imen in drugih manter očistimo svojo zavest in jo dvignemo na višjo raven. Mnogi vzhodni duhovni učitelji poudarjajo, da je mantranje najboljši, najhitrejši, najlažji in najmanj boleč način čiščenja karme. Ne glede na to, ali se mantra božje ime, mantra posamezne čakre, se bodo uspehi pokazali.


  Čeprav je veščina vibriranja (petja) manter pomembna, je vendarle manj pomembna od iskrene predanosti praktikanta. Vibracija manter bo sčasoma prešla meje čutne, čustvene in mentalne zavesti – pravimo, da človek transcendira. Mantra daje praktikantu božjo milost, priložnost, da preide vse materialne ovire in se dvigne k bogu. To je duhovni razvoj.


  Moč mantre se stopnjuje s trajanjem mantranja in številom ljudi, ki istočasno mantra. V Indiji obstajajo svetišča, kjer že več deset let vedno mantrajo isto mantro za mir v svetu, ko eden menih konča, začne drugi. Nekateri celo opozarjajo, da bi katere koli vojne bilo v hipu konec, če bi vsi ljudje, ki so vpleteni v vojno posredno ali neposredno, ob istem času deset minut iskreno mantrali božje ime.
  Kljub zelo razširjeni uporabi zvoka v duhovnih tradicijah po vsem svetu, je moč zvoka še vedno (pre)malo raziskana. Uporabo (ali zlorabo) zvoka srečamo tako rekoč na vsakem koraku – v politiki, šolah, medicini, show-business-u …  Nekateri vizionarji opozarjajo, da bo v bolnišnicah prihodnosti zvok poleg svetlobe temeljno sredstvo zdravljenja. Do takrat pa – bodite pozorni na izrečene besede.
                                                                        

Primeri manter:

   Obstajajo številne mantre. Največ jih prihaja iz Indije, toda poznajo jih tudi v drugih religioznih in duhovnih tradicijah, bodisi da gre za petje, ali izgovarjanje besed. Obstaja cela množica hinduističnih, budističnih, tibetanskih manter, pa še mantre za posamezna božanstva – na primer mantra za Ganešo (boga Slona), za Šivo, za Ramo, za Krišno, za Hanumana, za Šakti, za Kali, za Lakšimi – mantre za izpolnitev določenih želja, mantre za zdravljenje, mantre za doseganje bogastva, mantre proti urokom  in tako naprej. Obstajajo tudi mantre na posamezne čakre, še več, vsak listič na lotosovem listu ima svojo mantro. Pa še mantre Sikhov, mantre Zaratustre, islamske, krščanske, hebrejske, gnostične mantre in še mnogo mnogo drugih manter. Vsak človek ima svojo, osebno mantro, to je njegovo ime, bodisi da ga je dobil s posvetitvijo ali od staršev.

   Mantre delujejo, kajti zvok ima ustvarjalno moč, če resno, iskreno in predano redno mantramo katero koli mantro, se bodo čez čas pojavili rezultati. Mantra je vibracija, ki ima vseprežemajočo moč. To je gotova naložba, ki se bo obrestovala v skladu s stopnjo predanosti oziroma identifikacijo z mantro.

  Opozoril bi rad le na nekatere, bolj znane mantre in njihov pomen. Iz hinduistične tradicije prihaja mantra OM NAMAHA SHIVAYA, kar pomeni tebi, se zatekam, o Šiva. Tibetanska mantra OM TAT SAT, pomeni Om, ti si Resnica. Sufijska mantra AN AL HAQ pomeni jaz sem Resnica, hindujska mantra SARVAN EVA BRAHMA pomeni vse je Brama, hebrejska ADONAI pomeni Moj Gospod, jogijska mantra SO HAM pomeni to sem jaz, gnostična  mantra IAO predstavlja eno od imen boga sonca, podobno kot formula ABRAXAS in tako naprej.
Kategorije
Blog

Kaj je to čisto?

Vsak dan uporabljamo izraze čisto, čistoča, čistost in tudi druge oblike te besede.

Zelo redko pa se poglobimo v pomen te besede in pojma. Seveda vsi vemo kaj pomeni biti čist, tj. nasprotno od umazan. Pri tem pojmu večinoma mislimo na fizično snažnost. Pojem ‘čisto’ ima tudi ekonomski, magični, energijski, duhovni, kabalistični, politični, filozofski, etični, estetski in seveda tudi fizični pomen, le da v vseh drugih kategorijah nima tako distinktivnega pomena kakor v fizičnem.

Pojem čistosti lahko povežemo z duševno, moralno čistostjo in tudi s kategorizacijo narodov, držav. Takšnih zgledov ni težko najti. Navadno so to sterilni in nezanimivi narodi in države. Preveč resni, dolgočasni, disciplinirani. Pogosto morbidni, brez smeha, humorja, brez življenskega čara in celo brez življenskega poleta. To so predvsem države in narodi po značilnosti podobni astrološkemu znamenju Device. Sem bi lahko uvrstili tudi Slovenijo in Švico.

Ko za kakšnega človeka rečemo da je čist, mislimo na zunanjo, fizično čistost. Če pa pomislimo na nekaj globljega potem navadno rečemo ‘čista duša’ ali ‘čist um’. V čem je razlika kaj pojmujemo pod oznako čisto v tem drugem primeru? Očitno nekaj bolj kompleksnega ali drugače vrednotenega. Če skušamo zunanjo, fizično čistost povezati z ravnotežjem, nam to ne pove veliko, če razčlenjujemo notranjo, duševno ali mentalno čistost, pa je nujno govoriti tudi o ravnotežju. Čistost enačimo z ravnotežjem.

Če tako gledamo na čisto in ravnotežje lahko sklepamo da je na tem svetu zelo malo čistega, zelo malo uravnoteženega. Opažamo da oba procesa potekata hkrati. Navzoče je nenehno prizadevanje za ravnotežje in čistočo ter nenehno rušenje tega ravnotežja in zmanjševanje čistega. Poleg tega poteka proces ‘nesnage’, neravnotežja, spontano, sam od sebe, za čiščenje, za vnovično povrnitev ravnotežja pa je zmeraj potreben trud.

Pri vsem tem se upravičeno sprašujemo ali čisto sploh lahko obstaja v svojem pravem, skarajnem primeru? In pod katerimi pogoji? Odgovor je ‘skoraj’ negativen. Kaže da je neka količina ‘umazanega’ zmeraj navzoča in tudi mora biti. Kot da je nujna za ohranjanje stalnega vzajemnega dinamičnega procesa. Če čisto tako rekoč v svoji popolni obiki ne more obstajati se vprašamo – zakaj? Zato ker je to nujno, je pogoj za celotno dinamiko. Čistoča je statika. Tako pridemo do zamisli da pojem čistega v skrajnem primeru povezujemo in identificiramo z matematično in kabalistično ničlo. To je posredna identifikacija z ravnotežjem ki smo jo že omenili. Čisto obstaja torej samo v univerzalnem ravnotežju, oziroma središču tega ravnotežja, v ničli, ki ne obstaja. Logično vprašanje pa je, ali je sploh mogoče dinamično čisto? Mogoče je, vendar kot relativna čistost in relativno ravnotežje.

V duhovnem pomenu se čisto – nečisto ne da poistiti s črno – belim ali jinom in jangom ali podobnimi dvojnostimi temveč samo z ravnotežjem – neravnotežjem. Čisto je harmonija, ravnotežje in božanskost. To pomeni da so v tem ravnotežju, harmoniji, tudi elementi ‘nečistoče’ ki so tako vkorporirani, harmonizirani s ‘čistimi’ elementi da ustvarijo harmonijo, ki se izraža kot čistoča. Samo središče te harmonije, središče nekega harmoničnega sistema je povsem čisto, to je matematična ničla. To pa samo po sebi ni življenje, ni dinamika, ni harmonija. Da bi čistoča imela smisel, mora obstajati uravnoteženi sistem okoli te ničle ki je dinamičen. Šele tedaj lahko govorimo o smisleni in funkcionalni čistoči. Ne glede na raven ozaveščenosti in popolnosti tega sistema.

Čistoča je ena od komponent moči. In tudi harmoničnost je moč. Harmoničnost je optimalna uporavnost vsake njene sestavine, vsakega njenega dela. Zelo težko je nekaj povsem čistega ločiti od nečistega in ga kot takšno ohraniti. Kaže da je prepletenost čistega in nečistega nujna in stalna.

Kategorije
Blog

Geomantika

Ljudi je od vekomaj zanimalo kaj bo jutri, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.

    Posledično so si skozi zgodovino izoblikovali številne metode prerokovanja, ali bolj strokovno povedano – divinacije. Teh metod je toliko da lahko rečemo da skoraj vsaka Steza Modrosti na Drevesu Življenja ima eno ali več svojih metod prerokovanja. Ena od teh metod katera korespondira z Elementom zemljo je i geomantika.

    Kdaj bila geomantika zasnovana ni znano, ve pa se, da so jo uporabljala ljudstva severne Afrike ter Bližnjega in Daljnega vzhoda. Geomantiko zasledimo na temelju pisnih virov v Evropi že v srednjem veku. Verjetno so jo uporabljali že prej, vendar jo tudi skrbno varovali kot uspešno tehniko napovedovanja prihodnosti. Kolikor je znano, se od nastanka ni bistveno spreminjala.

Ksenija Kvas - Geomantika
Knjiga: „Geomantika“ – Ksenija Kvas

Čeprav korespondira z Elementom Zemlja in je celo nekoč izvajana dobesedno na fizični zemlji, točneje v pesku, ta metoda seveda upošteva vse ostale Steze Modrosti, oziroma vsebuje jih v sebi kar je zelo logično ker v Malkutu, oziroma Elementu Zemlji so sumirani in prisotni vsi faktorji univerzuma, oziroma vseh 32 Steze Modrosti. Med njimi je določena konstelacija in dinamika odnosov od katere je odvisen razvoj dogodkov ki nas zanima v divinaciji. Prerokovanje z Zemljo, ali geomantika nam omogoča da dobimo vpogled v to dinamiko in konstelacijo silin.

Geomantika ima pred drugimi prekovalnimi tehnikami prednost, da jo je lahko uporabljati. Potrebujete samo prazen list papirja, svinčnik in priročniško besedilo, če še sami nimate dovolj znanja o njej, in pred vami se razgrne prava zakladnica znanja, hkrati pa ste si lahko s tem pridobili dobreha prijatelja in iskrenega svetovalca.

Kot pri vsaki divinaciji tudi pri geomantiki se operira z astromentalnimi entitetami, in sicer z duhovi Elementa Zemlja. To nikakor ne smemo pozabiti. Zavedati se moramo njihove narave, tendenc in afinitet. Tudi tukaj trgujemo. Ne smemo se cenjkat. Oni zahtevajo plačilo. To je možno na več načinov. Potrebno jim je ponudit kakšno žrtev-daritev ki jo oni imajo radi ali v njihovo ime na glas izgovorit Zaklinjanje Gnomov. S tem pridobimo njihovo voljnost da nam odgovorijo na naše vprašanje o stvareh ki nas zanimajo.

    Odgovor ponuja širok vpogled v okoliščine kakega problema in nakaže mogoče rešitve. Več ko boste vedeli o posameznih delih geomantične sheme (figurah, hišah ter figurah v hišah), tem lažje in bolje boste razumeli odgovor.

    Daljnje eksperimentiranje z geomantiko bo odprlo nepričakovane svetove ki bodo zahtevali resno in globinsko preučevanje. Na primer kombinatorika figur iz dveh hiš ki so pomembne za vprašanje v divinaciji. S tem se dobija vpogled ne samo v osnovni scenarij razvoja dogodkov temveč tudi vpogled v druge možne scenarije. Vse to so čari te božanske veščine. Zato je geomantika rangirana med štiri najbolj kvalitetne divinatorske discipline poleg Ji Džinga, Tarota in astrologije.

Autor teksta: Ksenija Kvas