Kabala kao duhovna disciplina nudi ključeve i putokaz za pristup bogu i razumevanju odnosa čoveka i boga.
Kao sinergija svih nauka nudi smernice mnogim naukama da ubrzaju sopstveni razvoj i evoluciju uopšte. Kao metod korespondencija nudi mogućnost uvida u odnos makrokosmosa sa mikrokosmosom i time različite nivoe svesti koji su produkat tih odnosa.
U ovoj knjizi su analizirani ti nivoi, njihove karakteristike, načini osveštavanja i prisutnost u svakodnevnom životu. U uvodnom delu su navedeni opšti pojmovi koji su nužni, mada početniku mogu izgledati veoma nejasni, komplikovani, odbojni, ali su za kabalu nužni isto kao i četiri osnovne operacije za matematiku. Tih osnovnih deset nivoa je u kabali poznato kao deset sefirota koje homo sapiens u svojoj evoluciji polako obogaćuje i osveštava (osvaja). Mogući su različiti pristupi tom osveštavanju. Od inicijacija, samoinicijacija, napornih vežbi dharane, psihoanalize, meditacija ili kroz najobičnija životna iskustva pod uslovom da ih razumemo. U knjizi je naveden i metod priziva tih nivoa svesti, što je takođe jedan kombinovani način osveštavanja. Prvobitno je bila ideja da su u sklopu knjige prizivi svih sefirota ispod bezdana, ali sam smatrao da to može da bude rizično pa sam naveo samo improvizovani priziv Malkuta i skraćeni priziv Jesoda. U budućnosti kada bude u planu revidirano i prošireno izdanje uključiću i ostale prizive.
Nakon analize sefirota navedene su dodatne korespondencije i puno praktičnih saveta i informacija što otvara mogućnost da svako za sebe pronađe neki metod daljnjeg rada, što je na kraju krajeva i nužno. Dakle, materijala je više nego dovoljno da subjekat započne konkretan rad.
| Autor: | Goran Sarvan |
| Izdavač | Babun |
| ISBN: | 978-86-83737-61-1 |
| Br. strana: | 287 |
| Povez: | broširan |
Kabala v teoriji in praksi
Priročniki o kabali, ki so na voljo sodobnemu knjižnemu molju, večinoma obravnavajo ali zgodovinski vidik tega starega judovskega duhovnega izročila ali pa, še pogosteje, teoretičnemu vidiku kabale dajejo prednost pred praktičnim. To pomeni, da se bralec iz njih sicer lahko pouči, denimo, o drevesu življenja, univerzalnem kabalističnem modelu vesolja in človeka, kot so ga uveljavili in razumeli davni kabalisti, malo ali skoraj nič o tem, kako ga vidijo sodobni, še manj pa, kako si lahko tudi oni z njim pomagajo pri spoprijemanju s povsem vsakdanjimi življenjskimi izzivi in pri duhovnem razvoju.
Knjiga Kabala v teoriji in praksi (Kabala u teoriji i praksi, Babun, Beograd, 2009), delo Gorana Sarvana, si, čeprav je izšla v srbskem jeziku, v Sloveniji ne zasluži pozornosti le zaradi tega, ker avtor živi in dela v Ljubljani. Je namreč eno izmed redkih del o kabali, ki najde zlato sredino v razmerju med teorijo, ta daje bralcu temeljno orodje za spoznavanje kabale, in med uporabno-praktičnimi razlagami, te mu omogočajo, da jo vključi v svoje življenje. Goran Sarvan namreč predstavi kabalistično dogmo, razlago ureditve univerzuma, hkrati pa pojasni, kako se ta kaže v vsakdanjem življenju. Vsak pojav, dogodek, človeka, celo pojem, je mogoče prav s pomočjo kabale osvetliti z vseh zornih kotov, demistificirati in razčleniti. Univerzalni model vesolja človeku odkriva, kdo je in kje je prav zdaj.
Avtor se je razlage in analize desetih ravni zavesti – vsaka izmed njih sovpada z eno izmed sefir na drevesu življenja in silami univerzuma, ki z njo upravljajo – lotil tako, da je za vsako izmed sefir navedel njene značilne predstavnike na materialni ravni. Iz odnosa, ki ga ima človek do nosilcev posameznih sil univerzuma na snovni ravni, je namreč mogoče odkriti, koliko dobro jih je že ozavestil oziroma kolikšna je njegova zavest na ravni posamezne sefire. Bralca k žlahtenju zavesti ne spodbuja le s teoretično razlago, ampak tudi tako, da mu predlaga meditacije na posamezne sefire in še pojasni, katere sile univerzuma naj prikliče in kako, da bi svojo zavest razširil oziroma spremenil. To pa je nujno, če želi kabalo uporabiti z namenom, da izboljša svoje življenje.
Vsak dogodek ali okoliščina, v kateri se kdo znajde, je s stališča kabale splet večih dejavnikov v človeku (njegovi zavesti) in univerzumu. Na makrokozmos, vesolje, ne more vplivati, lahko pa na mikrokozmos, torej sebe. Bolj kot ozavesti dejavnike v sebi in univerzumu, ki so ga vodili do nekega dogodka, več kot o njih ve, na primer, kateri so bolj in kateri manj pomembni, bolj lahko z njimi manipulira oziroma sebe tako spremeni, da se razmere, naj so še tako izzivalne ali celo problematične, razpletejo njemu v prid.
Kabala, kot jo je predstavil Goran Sarvan, je na eni strani orodje za spoznavanje sveta, v katerem živimo – z njegovo pomočjo, denimo, odkrijemo, zakaj je nekaj ravno tako ali se je zgodilo prav tako in nič drugače – na drugi pa pripomoček, ki človeku pomaga spoznati se in se tako spremeniti, da živi polno in z zavedanjem, kdo je in kje je. Bralcu za tako rabo kabale daje bodisi neposredna navodila bodisi z napisanim namiguje, kako naj to naredi.
V delo, ki je, resnici na ljubo, vse prej kot lahkotno branje, saj bralcu sicer daje odgovore na temeljna vprašanja o življenju, a ga hkrati napeljuje, da si zastavi še nova in nanja tudi sam izbrska odgovore, je avtor strnil bogato znanje o kabali in izkušnje z njo, ki jih je nabiral več desetletij. Predvsem brez zadnjih ne bi zmogel sestaviti priročnika, ki ni samo še eden v nizu mnogih, osredotočenih na brisanje prahu s starega duhovnega izročila in prepisovanje starih dogem, ampak je sodobni priročnik o kabali za sodobnega človeka.