Autor: Goran Sarvan

Kategorije
Kabala

XXXII. Drvo Života kao tastatura

Koja slova (i brojevi) rade bolje a koja slabije

     Na tastaturi su sva slova, alfa i omega. Na Drvetu Života su sve komponente čoveka, mikrokosmosa, od glave do pete, a samim time i makrokosmosa. Tastaturom možemo da napišemo sve pošto sadrži celu abecedu. Na Drvetu Života možemo da aktiviramo sve, dakle bilo koji deo samog čoveka. Ako neko slovo ne možemo da napišemo znamo koje je i otklonimo zastoj. Isto tako ako imamo zastoj, problem na nekom životnom području, na osnovu korespondencija aktiviramo taj deo Drveta Života i otklonimo problem. Dakle da bi praktično upotrebili Drvo Života potrebno je da poznajemo što više korespondencija.

Plamenim Mačem i Zmijom Mudrosti se aktivira cela tastatura. Ali nama nije uvek potrebna cela tastatura, ili barem ne u jednakoj meri cela istovremeno. Jasno je da je mi celu upotrebljavamo svakodnevno kao što su nam sva slova na raspolaganju da nešto napišemo i najverovatnije u jednoj strani teksta su upotrebljena sva slova alfabeta u kojem pišemo. Isto tako, kao što je rekao onaj pametni stari Grk ‘i tragedija i komedija su sastavljene od istih slova’. Ali slova su različito aranžirana u različite reči a te reči su različito postavljene u različite rečenice koje tvore dva različita teksta. Tragediju i komediju. Isto tako konstanto nam je aktivno celo Drvo Života ali neke komponente su aktivnije a neke manje u zavisnosti od situacije u kojoj se nalazimo. Takođe se dešava da su neke komponente zakržljale zbog neupotrebe ili su ugušene na neki drugi način a nama su ipak potrebne jer smo u areni života koja nudi i traži bezbroj različitih nivoa aktivnosti svake komponente Drveta Života. I baš ta ‘zakržljalost’ ili nesposobnost, nefunkcionalnost nekih komponenti su izvor problema u životu. Na nama je da obnovimo ceo alfabet, naročito ako ne znamo koje komponente, koja slova ‘ne rade’ dobro. Prvo je detekcija, to je najteže. Pravilna detekcija. Može se desiti da znamo slovo koje ‘ne radi’ dobro, znamo sefirot ili stazu koja nije prohodna ali ne znamo tip greške, zastoja. Tu su potrebne korespondencije i mitovi o dotičnoj komponenti. Puno tih korespondencija i sistem meditacija sam naveo u knjizi Kabala u teoriji i praksi. U slučaju da je sefirot neprohodan, prohodan ali neosvojen i kada je osvojen.

   Kod svega toga je važno znati smer kretanja božije mezle, blagodejnog uticaja boga koji život daje. Od Ketera ka Malkutu. To je gravitacijski smer na planeti Zemlji. To znači da svaki viši sefirot sa svojim problemom, zastojem može uzrokovati probleme i zastoje nekog tipa na svim nižim sefirotima, a koji mogu izgledati autentični tamo gde se javljaju i ne mora da znači da ih je lako prepoznati da su samo posledica nečega na nekom višem sefirotu. Istovremeno, ako filigranski pogledamo možemo videti da svi problemi koje čovek može imati u životu imaju neki direktni ili indirektni koren u drugom i trećem sefirotu. Svaki problem kojega može imati čovek, bez obzira koliko je star, se na neki način, ako ga analiziramo unazad, posledica-uzrok-posledica-uzrok, može dovesti i mora dovesti do mame i tate!!! A kamo bi drugde mogao da dovede filigranskog istraživača?! Samo do korena, do uzroka. To ne znači da je svakome preporučljivo da analizira ta dva sefirota i da o njima meditira. Jer oni su najteži za shvatiti, za razumeti. Milion dogmi je u homo sapiensu danas koji sprečavaju pravilno razumevanje ta dva sefirota. Najviše dogmi je povezano sa ta dva sefirota. Zato se i ide od najlakših ka težima, zato se ide od Malkuta ka Keteru. Ali istovremeno, ako smo filigrani, treba da nam je jasno da sve sefirote treba u izvesnoj meri istovremeno osveštavati. Jer svi su oni povezani u jednu celinu, kao tastatura. Ako neko slovo nedostaje ne možemo da napišemo pravilni tekst. Dakle, treba raditi jednog po jednog ali i sve istovremeno u izvesnoj meri.

    Najčešći uzrok da ljudi odustanu da ‘pišu’ na ovoj tastaturi, odnosno odustanu da istražuju Drvo Života je taj što nije moguće neki problem niti detektovati brzo a još manje ga je moguće otkloniti brzo. Za sve to je potrebno znanje, istrajnost a samim time i vreme. Danas su brza vremena i ljudi bi sve hteli brzo i instant. Ali nijedan ozbiljni problem kojega imate nije nastao brzo. Svaki veliki problem kao i inače svaki problem je nastajao veoma dugo, bili mi to ga svesni ili ne. Godinama. Kod svakog problema je bio inkubacijski period, period podnošenja i na kraju nepodnošljivi, akutni period. Najslikovitiji primer je šuplji zub kojega treba ili odmah popravljati ili vaditi. Nije se on pokvario u dva dana, nego se je godinama kvario. Isto je i sa svakim mentalnim problemom, navikom. I ako se je nešto gomilalo godinama a da toga uopšte nismo bili svesni ne možemo očekivati da se to reši u jednom danu naročito ako još ni dijagnozu ne poznajemo.

    Vežba Plamenog Mača je produvavanje svih kanala. Srce pumpa od sebe krv po celom mrežnom sistemu arterija do svake ćelije. Arterije su prohodne. Ako je negde suženje, protok je manji, to je onda igraničenje koje stvara zastoj, i ono tkivo i organi nizvodno od zastoja dobijaju manje krvi, manje energije. I srce vrši veći pritisak da procirkuliše normalnu količinu krvi do tog organa i tkiva. Zamislimo sve to na mentalnom nivou i vidimo vežbu Plamenog Mača jer to je pritisak na celu tastaturu da svi delovi sistema dobiju dovoljno elektromagnetske energije, odnosno prane, odnosno krvi. Arterije su sefiroti, dublje analize sefirota su kapilari (bilo preko sistema 50 Vrata Razumevanja, ili po sistemu Isaka Lurije deset sefirota u svaki sefirot, itd.). Šta je bolest? Zastoj i neprohodnost u nekom organu. Šta je ozdravljenje? Dodavanje nužne enegije, produvavanje, uspostavljanje prohodnosti. Ali zastoji mogu da se jave i uglavnom se javljaju na putu Zmije Mudrosti.

    Povratak krvi po venama je ekvivalent Zmiji Mudrosti. Zanimljivo je da je većina zastoja u krvnom sistemu prilikom povratka krvi. Dakle, u Zmiji Mudrosti. Čovek ne obavi sve, čovek nije baš uspešan u dolasku bogu kao što je bog uspešan u dolasku čoveku. Povežite to sa proširenim venama. Involucija se dogodi i događa sama po sebi ali za evoluciju je potreban napor. Možemo potražiti ekvivalente i u disanju.  Dakle, Plameni Mač je više punjenje akumulatora da bi imali snage za pravi rad na Zmiji Mudrosti. Plameni mač je ono što nam je bog dao a Zmija Mudrosti ono šta mi uradimo sa time. I tu ponovo dolazimo do korespondencija koje treba poznavati da bi se započeo praktičan rad. Puno toga, ha!

Kategorije
Intervju Kabala

Kabala – veda prihodnosti

Vztrajnejši popotniki po vijugastih cestah ezoteričnih znanj se prej ali slej srečajo s kabalo, starodavno judovsko vedo, ki odstira resnično naravo obstoja. Pogovarjali smo se z Goranom Sarvanom, ki je preučevanju kabale in njeni uporabi v vsakdanjem življenju posvetil mnoga leta, plodove svojega dela pa strnil v nedavno izdani knjigi Kabala u teoriji i praksi.



S čim vas je pritegnila kabala?
»V življenju sem se srečal s številnimi različnimi pristopi k duhovni rasti oziroma samorazvoju. Tradicije, kot so na primer joga, zen, sufizem, šamanizem ali astrologija, so se mi zdele nedorečene, nekaj jim je manjkalo. Razen astrologije, pri vseh se čuti da niso iz našega podnebja. Kabala je bila od vseh še najbolj znanstvena in analitična. Ponudila mi je najnatančnejše in najbolj zadovoljive odgovore na vprašanja, ki so me zanimala. Seznanja nas s človekovo zgradbo in nudi najpopolnejšo sliko, kako se ta kot mikrokozmos sklada z makrokozmosom. Povrh vsega pušča prostor za raziskovanje in nadgradnjo; menim, da je kabala znanost prihodnosti.«


Kako se vam je utrnila zamisel, da bi napisali knjigo in kako je ta nastajala?
»O kabali je napisanih ogromno knjig, a le malo kakovostnih. Dvomim, da je v 20. stoletju izšlo deset takšnih, ki nudijo tako teorijo kot prakso. Znanje o njej je večinoma skromno, plitvo in površno.
 Po različnih vajah, ki so poleg analitičnega študija nujen del ukvarjanja s kabalo, sem začel na podlagi svojih razmišljanj delati zapiske. Ti so nastajali sproti; ko se je nabralo dovolj gradiva, je prišla zamisel, da bi zapiske preoblikoval v knjigo.«

Kako bi na kratko predstavili njeno vsebino?
»Kabala je zelo široka, znanost vseh znanosti, in nemogoče je napisati knjigo, ki bi zajela vse njene vidike. Razen v uvodu, ki je splošnejši, sem se osredinil na analizo desetih sefir oziroma ravni zavesti, v dveh poglavjih pa sem opisal možne praktične načine priklica dveh sefir.
Bistvena je analiza desetih ravni zavesti, zlasti sedmih nižjih sefir. Gre za razčlenjevanje zgradbe človekovega uma in tudi načine, kako ga spreminjati. Ukvarjam se s vprašanji kot, kaj je zavest, kaj je um kot njen ožji del, kaj so njegove določujoče prvine oziroma osnovni obrisi značaja, ki so bolj ali manj podedovani in jih moramo v toku življenja najprej spoznati in se nato z njimi soočiti.«

Gre torej tako za teoretična razgrabljanja kot praktične nasvete?
»Gre za zliv obojega. Kot pri vsem drugem, je tudi pri kabali potrebno določeno osnovno teoretično znanje. To ni toliko religiozno, kot poudarjajo rabini. Je pa nujno ob tem zelo strogo, pozorno in pronicljivo pogledati vase.«

Na kakšen način ste prišli do svojih spoznanj?
»S samospoznavanjem, seveda pa sem prej moral preučiti vsa dostopna dela v slovenščini, angleščini, srbščini in hrvaščini. Teoretično znanje, ki sem ga črpal iz knjig in iz pogovorov z drugimi ljudmi, sem moral najprej vsrkati vase, potem pa v samoti delati praktične vaje na sebi.«

Je knjiga primerna tudi za začetnike, ki se prvič srečujejo s kabalo?
»Seveda je, če so dovolj zreli, čeprav je nisem pisal zanje. Mogoče bodo zraven potrebovali še kaj gradiva, a mislim, da ne preveč, saj sem v uvodu zapisal vse bistveno.«

Kaj novega, drugačnega in celo prelomnega ponujate?
»Ključna je že omenjena analiza desetih ravni zavesti in pristop k njej, ki je znanstven, podoben psihološkemu. Če nekdo recimo redno sanja o volkovih, lahko domnevamo, da je nekaj narobe z njegovo deveto sefiro Jesod, za katero vemo, da je ena izmed njenih pojavnih oblik tudi vampirizem, ki ga povezujemo z volkovi. Tak pristop sem ubral za vsako raven zavesti. Če nek znak kaže, da določena sefira ni dovolj prehodna, je potrebno delati na njej. Gre za postopek samopreučevanja in nadgradnje. Ni dovolj le meditirati o lastnostih posamezne sefire, ali te poznati na pamet, čeprav tudi to pomaga.«

Kako bi predstavili kabalo laiku, ki prvič sliši zanjo?
»Kot sem že omenil, je znanost vseh znanosti, zelo širok pojem. Gre za medsebojno dopolnjevanje vsega znanja, ki nam je na razpolago. Doseči in nadgrajevati ga je mogoče s štirimi osnovnimi disciplinami: z znanostjo, s filozofijo, z religijo in umetnostjo; kabala je zliv vsega tega.
Obstaja vsaj 50 opredelitev kabale, ki so vse točne, a nobena ni popolna in ne izraža vsega, kar zajema. Lahko bi rekli, da gre za način razlaganja Stare zaveze, za matematiko črk, za postopek analize človeške zavesti ali za način samospoznavanja in iskanja svojega smisla.
Po eni izmed opredelitev, ki mi je blizu, kabala ponuja celostno razlago človeka kot mikrokozmosa v makrokozmosu in razmerij ter povezav, ki se porajajo med njima. Vse, kar obstaja v makrokozmosu, je prisotno tudi v človeku. Ta odnos pa ni trdno določen, temveč se spreminja; povezave so včasih šibkejše, včasih močnejše. Vesolje se spreminja vsako sekundo, prav tako celice v organizmu.«

Tradicionalni temelj kabale pa je vendarle analiza svetih tekstov?
»Seveda, predvsem Tore, saj njenega pravega bistva sploh ni mogoče dojeti brez poznavanja kabale. Obstaja pet ali šest knjig, brez poznavanja katerih je nesmiselno govoriti o njej. Sam sem se najbolj držal Sefer Yetziraha, ki je eno izmed nepogrešljivih besedil o kabali.
Sveti teksti so abeceda, ki jo moraš poznati, če hočeš biti pismen, a besedilo moraš iz nje sestaviti sam, z združevanjem njenih delov. Če hočeš kaj vedeti o kabali, moraš biti seznanjen s temi knjigami in vedeti, kaj je v njih. A to ni dovolj; lahko jih znaš na pamet, pa ne veš ničesar o kabali! Globlje poznavanje ne pride s knjigami, ampak s praktičnimi vajami in, za vrhunec, s priklicem sefir.«

Prišla sva do sefir, ki so v srčiki kabale kot posamezne ravni zavesti. Kaj sploh so?
»So vsota, rezultat, specifičen konstrukt 22-ih osnovnih sestavnih delov vesolja gledano iz pozicije našega planeta. Ti so 12 zodiakalnih znamenj, sedem planetov in štiri prvine (voda, zrak, zemlja in ogenj). Namesto do številke 23 pridemo do 22, ker se planet Saturn in prvina zemlje do neke mere prekrivata.
Rezultat medsebojnega prežemanja in prepletanja vsake izmed teh 22-ih sestavin z vsako drugo je deset ravni zavesti oziroma deset sefir. Če so osnovne prvine zidaki, so sefire različna nadstropja hiše, zgrajena iz njih. Medtem ko so osnovne sestavine kljub svoji različnosti med sabo relativno enakopravne, pa je odnos med sefirami hierarhičen. Če hočemo poznati same sebe, moramo najprej poznati njih.«

Kaj pomeni, da je sefira raven zavesti?
»Že to, da moramo jesti, je znamenje ene ravni zavesti. To, da ponoči sanjamo, je znamenje druge, da smo ustvarjalni, da nas žeja po znanju in smo zmožni umskega razčlenjevanja, pa tretje. Občudovanje lepote, spoštovanje pravnega redu, želja po urejenosti, vse to so izrazi posameznih ravni.
Te so neprestano prisotne v nas, čeprav se vse ne kažejo v enaki meri. To je odvisno od zgradbe in razporejenosti 22-ih osnovnih sestavin, kako te dajejo moč določeni ravni zavesti. Pri strogih ljudeh, ki imajo radi red, ali pri pravnikih, je poudarjena sefira Geburah. Pri tistih, ki imajo radi otroke, je močna sefira Jesod.
Da so te ravni prisotne in delujejo kot motiv za določeno vrsto vedenja, še ne pomeni, da jih obvladujemo. Kdor jih hoče imeti pod nadzorom, mora ugotoviti, kako močne so in na kakšen način se kažejo.«

Kateri dejavniki določajo moč in odnos med sefirami pri posamezniku?
»Vsi smo zmnožek očeta in matere, od staršev podedujemo marsikatero predispozicijo, tu je še astrološka rojstna karta, ki grafično predstavlja 22 osnovnih sestavin, oblikuje nas tudi okolje, v katerem živimo. Vse to so zunanji vzroki, sčasoma pa se pojavi še dejavnik svobodne volje, s katerim je v določeni meri moč spreminjati ostale.«

Vseh sefir na tem mestu ni smiselno predstavljati. Bi lahko za primer podrobneje opisali le sefiro Tifaret?
»V vseh knjigah je opisana kot ključna sefira, ki je težišče in središče celotnega sistema. Šesta sefira se nahaja točno na pol poti med najvišjo in najnižjo. Povezujemo jo z jazom, samozavedanjem in razsvetljenostjo. Involutivno gledano ta nivo je pogoj za nastanek človeške zavesti, uma.
Inicijacijski gledano to je prva sefira, pri kateri se izničijo vse napetosti v nas, vse razlike med zmožnostmi, ki nas vlečejo v različne smeri. Ko se doseže ta raven, ozavestimo same sebe in spoznamo, kdo smo. Šele takrat postane 22 osnovnih prvin v mikrokozmosu človeka ubranih med sabo in s svojimi ustreznicami v makrokozmosu. V takšnem trenutku imamo občutek, da smo v središču in ubrani z vsem okoli sebe. To ravnovesje je nekakšna ravnodušnost, ki so jo dosegli vsi razsvetljeni ljudje.
To stanje seveda ni trajno, ampak ga je treba ohranjati, saj se razmere neprestano spreminjajo in nas različni vplivi skušajo vreči iz ravnotežja. Razgibanost je nujna, saj poganja razvoj: ko vzpostavimo ravnovesje, se to kmalu poruši in moramo ga na novo vzpostaviti na višji ravni, in tako ad infinitum. To je nujnost evolucije.«

Kako se to kaže v vsakdanjem življenju?
»To stanje zavesti dosežemo v redkih in kratkih trenutkih, ko se nam zdi, da se vse v življenju ujema. A ta občutek ne pomeni, da smo to raven ozavestili in jo imamo pod nadzorom. Ko do nje pridemo z zavestnim naporom to je popolnoma drugačno stanje in zavedanje, smo napravili ogromen evolutivni korak.
Kazalcev, da s Tifaretom ni vse v redu, je nešteto: to so težave, ki nas vržejo iz tira, ko smo podrejeni različnim vplivom, se moramo neprestano prilagajati in na splošno nismo gospodarji svojih življenj. Ker s Tifaretom ne more biti vse v redu če katera nižja sefira ni uravnovešena. Ampak vedno imamo na voljo sredstva, da to spremenimo in skušamo vzpostaviti ravnovesje.«

Kako priklicati sefire?
»Najprej je treba vedeti, kaj hočemo priklicati, ugotoviti kje je primanjkljaj. Načinov invociranja je ogromno. Za začetek je najboljše poznati in uporabiti mitologijo in božanstva, povezana z 22-imi osnovnimi prvinami. Te imajo tudi snovne predstavnike, prek njih lahko prav tako invociramo sefire. Če želimo na primer priklicati šesto sefiro Tifaret, se lahko obrnemo na boga Apolona, ki je njen najčistejši in najbolj vzvišen simbol ali na Sonce, ki je njen snovni predstavnik. Seveda, tukaj je še ogromno takšnih predstavnikov.
To lahko storimo na najrazličnejše načine. V knjigi sem podal nekaj obrazcev, ki pa jih lahko vsakdo prilagodi svojim potrebam. Že meditiranje o Soncu je delo na sefiri Tifaret.
Kdor ima določeno kabalistično znanje in pozna sefiro, ki jo kliče, lahko to stori tako, da napiše besedilo v obliki prošnje, litanije, eseja, monodrame … Venero lahko denimo prikličemo tako, da napišemo ljubezensko pesem ali že s tem, da imamo rože na vrtu in vestno skrbimo zanje. Kdor obleče majico rdeče barve, kliče peto raven zavesti, Geburah. Mnogokrat kličemo sefire nezavedno in spontano: če redno obiskujemo knjižico in beremo, invociramo sefiro Hod. Ampak, to so vse pasivni, spontani prizivi. Ritualni so veliko močnejši. «

Nam lahko še na kratko predstavite trodelno zgradbo duše po kabali?
»Za začetek moramo vedeti, da je duša ena. Po kabali je šest različnih delov, ravni duše. Za nas so najbolj zanimivi trije nižji deli duše. To so guf, nefeš in ruah. Najlažje jih predstavimo kot kočijo, konja in kočijaža, ali kot avto, gorivo in voznika. Torej, sredstvo, energija (pogon) ter smisel (cilj). Kočija je guf, fizično telo, ki je samo po sebi le neživ kup kosti in mesa, ki se nikamor ne premakne brez konja, nefeša. Šele kočijaž, ruah, daje konju in kočiji smer. Živali in rastline lahko obstajajo samo z nefešem in gufom, človek pa se od njih razlikuje po tem, da ima um oziroma ruah, zaradi katerega se lahko razvija. Ti trije deli (oziroma vseh šest) funkcionirajo kot sinhronizirana celota. Podobne razvrstitve so prisotne v različnih sistemih samo pod različnimi imeni. V knjigi sem uporabil primerjavo med to kabalistično razlago ter budističnimi skandami. Moram poudariti, da na tem področju vlada velika terminološka zmeda in pri tem je treba biti previden.«

Nam lahko za konec lahko zaupate kaj trenutno proučujete?
»Ker je kabala vseprežemajoč model vesolja in človeka, mi snovi nikoli ne primanjkuje. Kvečjemu ne vem, ali bom zmogel raziskati vse, kar bi si želel!«

Besedilo in fotografija: Tomaž Kvas

Kategorije
Blog

Drevo Življenja – dvosmerni proces v neskončnem razponu

Drevo Življenja predstavlja razpon od najredkejšega do najbolj gostega, od najsvetlejšega (brez-svetlobnega) do najtemnejšega (tema ki ni tema). Istočasno Drevo Življenja predstavlja proces zgoščevanja in tudi proces razredčevanja, odvisno v katero smer gledamo. Hkrati najretkejša in najsvetlejša faza v sebi vsebuje tudi vse ostale, torej tudi najgostejšo ter najtemnejšo. Pravtako najgostejša in najtemnejša faza v sebi vsebuje vse ostale in tudi najsvetlejšo ter najretkejšo. To je izraženo v znamenitem stavku – Keter je v Malkutu, Malkut je v Keteru. To je samo modifikacija in na drugačen način izražen znameniti Hermesov zakon: Kakor je zgoraj tako je spodaj, kakor je spodaj tako je zgoraj. V praksi se to najboljše, skoraj na šolski način, kaže preko kemijskega elementa ogljika, C. Diamant je grafit (ogljik, C) in pripada Keteru (pravzaprav brilijant, brušen dijamant, kar je samo obdelan dijamant), grafit pa (pravtako ogljik, C) v surovi obliki pripada Malkutu.


To spuščanje izvira iz Ketera, saj vse izvira iz njega. Gre skozi vse faze, skozi vse sefirote, gre skozi Tifaret, da se vskladi z osnovnim bistvom operaterja, gre skozi ostale sefirote, potem gre skozi Jesod, da da svoj doprinos tem zgostitvam in da „minuto pred dvanajsto“ tem zgostitvam doda pečat Tifareta, ki determinira lastnosti, kvaliteto in kvantiteto, okoliščine tega zgoščevanja. Prihaja v Malkut kot materijalizirana stvar. Šele sedaj je enako tako mogoče iti navzgor, na način „pospešene evolucije“. A to ne pomeni, da lahko zanemarimo levi ali desni steber. Nikakor, saj sta tudi ona dva važna faktorja oživljanja te poti proti dol in proti gor. To je, seveda, grobo prikazan nastanek materijalnega univerzuma. V naših vsakdanjih življenjih je za nastanek nove materije potrebno življenje. Človek sam redko ali skoraj nikoli ne ustvari materije „iz nič“. Novo materijo, koagulirano maso, lahko ustvari samo živo bitje od že obstoječe, z dovajanjem dodatne prane v to obstoječo materijo. To je vedno obdelava, modifikacija, nadgradnja že obstoječe materije. A tudi to oživljanje že obstoječega je podrejeno navedenim zakonitostim. Edini primeri ustvarjanja materije „iz nič“, iz akaše, kakor to nekateri radi imenujejo, oziroma direktno iz prane, so primeri čudodelcev, ki naredijo prah ali nek drug materijalni predmet. To je božje delovanje in vedno v sebi vsebuje zgoraj navedeni proces, to je zbiranje kritične mase prane (nivoja Jesoda, s tem da so prej prisotne vse prethodne faze). Materijalni univerzum je nastal z zgoščevanjem svojih ganglijev in ne z velikim pokom. Torej, vse kar človek dela in kar je naredil je samo uporaba že obstoječe materije. Oživljanje (kolikor je potrebno in možno) že obstoječega. A tudi ta oživljanja potekajo po navedenem procesu.


Vsaka materijalna stvar, ki je v Malkutu ima v sebi klico Ketera, ker drugače ne more biti. Ne more biti oživljena na drug način. To istočasno pove, da ozaveščeni Keter ne more biti brez kompletnosti Malkuta v sebi. Hermesov zakon ne govori samo o identičnosti tistega zgoraj s tistim spodaj, ampak govori predvsem o dveh istočasnih smereh, procesih, tokovih, dogajanjih. To so solve in coagula. Tukaj ni nobenega velikega poka. Drevo Življenja je geometrijski in slikovit prikaz teh procesov.


Sefiroti so predvsem vibracijska stanja (različni nivoji vibracij iz 22 osnovnih faktorjev univerzuma, ki se v našem zodiaku, v okoliščinah našega Sončnega sistema in pogojih na planetu Zemlji kažejo takšni kot jih poznamo), istočasno pa so tudi stanja naše zavesti. Vsak vibracijski nivo ima svojo tendenco in če je dovolj „močan in vztrajen“, tudi svoj rezultat v Malkutu. Tedaj je torej prisoten v Malkutu, ima svojega predstavnika v Malkutu. To je predstavljeno s prvo polovico Hermesovega zakona – kakor je zgoraj tako je spodaj. S pospešeno evolucijo, z delom na sebi (ali z normalnim tokom in tempom evolucije) človek osvaja, ozavešča višje nivoje (ali samo ohranja odstotek ozaveščenosti vsakega nivoja, čeprav se skupna masa ozaveščenega vseeno povečuje!). Vso to delo je odkrivanje, kako raspolagati s tistim kar že ima in ko napreduje samo pridobiva modrost, kako naj optimalno uporabi in kakšen odnos naj ima do tistega kar je okoli njega. To vsebuje drugi del Hermesovega zakona – kakor je spodaj tako je zgoraj.


Poleg teh dveh osnovnih smeri dinamike v univerzumu, dveh najbolj splošnih in najpočasnejših procesih, da jih takorekoč sploh ne vidimo, Drevo Življenja prikazuje tudi vso ostalo dinamiko, ki se dogaja vsaj na planetu Zemlji, začevši od vseh kemijskih, fizikalnih, mehaničnih sprememb, agregatnih, električnih, magnetnih, itd.. Po sistemu stez (na Drevesu Življenja) in logičnosti razporeditve teh stez in njihovih korespondenc je mogoče z lahkoto ugotoviti medsebojne odnose mnogih entitet, ki obstajajo v materijalnem univerzumu, pa naj gre za živa bitja (homo sapiens, rastline ali živali) ali pa za čiste kemijske elemente, pa tudi najkompleksnejše substance, ali pa vse nivoje družbenega življenja. Na primer neka pisana modna hiša (ali pa takšen tip človeka) veliko lažje najde skupni jezik s fakulteto kot pa z vojašnico ali policijsko postajo. S fakulteto je lahko enakopravna, lažje deluje na njo, a obe sta „šibkejši“ od vojašnice. Ali pa, zgradba parlamenta kot tudi sam parlament je bolj naklonjen modni hiši kot vojašnici, se pa bolj naslanja in uporablja vojašnico, čeprav sta obe „nižje“ kot parlament. Če parlamentu „zaškripa“ se naslanja na vojašnico. Analogni temu so ne samo odnosi pri raznih ustanovah ampak tudi pri tipih človeških karakterjev. Vse to je prikazano na Drevesu Življenja.

prevedel: dr. Gregor Musevski